Vzgojna izhodišča pri našem delu
Naše delo z mladimi se
vse bolj usmerja na najmlajše udeležence - vrtičkarje pa
tja do 12. leta, ko se otroci še dovzetni za čudeže narave
in pripravljeni sprejemati doživljajske vtise v obliki, ki
še ni popolnoma okužena z moderno tehnologijo. Največ
energije usmerjamo prav v organizacijo poletnih
doživljajskih taborov, pohodov in izletov. Pri našem delu
pa obilno uporabljamo:
Principe gozdne pedagogike
- saj se veliko zaustavljamo prav v gozdu, ki nam
zagotavlja mir pred civilizacijskim hrupom in nudi
idealne pogoje za ustvarjanje, igro in
vzpostavljanje direktnega kontakta z naravo.
Gozdna pedagogika je zelo učinkovit in prijeten način podajanja znanja o
gozdu in naravi vsem, ki jih to zanima.
Gozd kot odličen prostor za doživljajsko pedagogiko in okoljsko vzgojo je neskončen vir barv, vonjev, zvokov,
slik, idej in še mnogočesa. Gozd daje nešteto priložnosti za celostno učenje
v naravi, saj otrok nabira nove izkušnje, jih ureja, nadgrajuje, povezuje, širi
zanimanje in pridobiva pozitiven odnos do bivanja v naravi, do varovanja
njene raznolikosti. Učenje je posredovano z neposredno in posredno zaznavo, ki vsebuje učenje z delom – s srcem in glavo.
Metode gozdne pedagogike pa seveda uporabljamo tudi drugod
v naravi - na travniku, ob vodi, na pohodih in tudi
v učilnici, ko zbiramo vtise o preživetem dnevu.
|
Pravljice kot življenjske resnice -
Če o najbolj preprosti pravljici želimo ugotoviti,
o čem pravzaprav govori, bomo zelo hitro naštevali vrednote in čustvena stanja,
ki jih doživljamo: ljubezen, poštenje, dobrota, resnica, laž, izkoriščanje, veselje,
smrt, prevara, ljubosumnost, zavist, bolezen itd.
Otroci, ki so v svojem notranjem doživljanju
celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zato zelo
dobro razumejo sporočilo pravljic. To dokazujejo
tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto
pravljico. Pravljice se ne naveličajo niti v dobi
odraščanja, ker odkrijejo v vsakem obdobju v njej
sporočila, ki nagovarjajo njihove
stiske, upe in najrazličnejša čustva.
|
Mitološka bitja kot varuhi narave
so podlaga za ustvarjanje čarobnega
vzdušja na taborih (še posebno pri predšolskih
otrokih), saj škrate in vile predstavljamo kot
dobrohotne varuhe narave, ki nimajo posluha za
vsakogar, ki naravo uničuje, znajo pa nagraditi lep
odnos do narave. V slovanski mitologiji so vile in
škrati nadnaravna bitja z magičnimi sposobnostmi.
Ljudje so nekoč verjeli, da prebivajo v gozdovih,
v votlinah skalnih sten, na vrhovih gora, v bližini studencev,
jezer in na bregovih rek.
|
Zdrav duh v zdravem telesu - in prav slednjega je pri mladih vsako
generacijo manj. Zaradi načina življenja so otroci
vse manj vzdržljivi, sposobni premagovanja naporov
in vse bolj odvisni od tehničnih pripomočkov.
Redna gibalna/športna dejavnost ima koristen učinek na človekov organizem,
saj zavira vrsto zdravstvenih težav in bolezni.
Poleg tega imata gibanje in telesna pripravljenost
pomembno vlogo pri vzdrževanju in krepitvi duševnega zdravja
ter pripomoreta k izboljšanju človekove telesne samopodobe in samovrednotenja.
Na taborih se trudimo k čim bolj raznovrstnim telesnim
aktivnostim - od jutranje telovadbe pa do klasičnih
pohodov do določenega cilja, tematskih pohodov po
naših gozdnih poteh in popoldanskih skupinskih iger
na igrišču.
|