Site menu:

Vzgojna izhodišča pri našem delu

Naše delo z mladimi se vse bolj usmerja na najmlajše udeležence - vrtičkarje pa tja do 12. leta, ko se otroci še dovzetni za čudeže narave in pripravljeni sprejemati doživljajske vtise v obliki, ki še ni popolnoma okužena z moderno tehnologijo. Največ energije usmerjamo prav v organizacijo poletnih doživljajskih taborov, pohodov in izletov. Pri našem delu pa obilno uporabljamo:

  • Principe gozdne pedagogike - saj se veliko zaustavljamo prav v gozdu, ki nam zagotavlja mir pred civilizacijskim hrupom in nudi idealne pogoje za ustvarjanje, igro in vzpostavljanje direktnega kontakta z naravo. Gozdna pedagogika je zelo učinkovit in prijeten način podajanja znanja o gozdu in naravi vsem, ki jih to zanima. Gozd kot odličen prostor za doživljajsko pedagogiko in okoljsko vzgojo je neskončen vir barv, vonjev, zvokov, slik, idej in še mnogočesa. Gozd daje nešteto priložnosti za celostno učenje v naravi, saj otrok nabira nove izkušnje, jih ureja, nadgrajuje, povezuje, širi zanimanje in pridobiva pozitiven odnos do bivanja v naravi, do varovanja njene raznolikosti. Učenje je posredovano z neposredno in posredno zaznavo, ki vsebuje učenje z delom – s srcem in glavo.
    Metode gozdne pedagogike pa seveda uporabljamo tudi drugod v naravi - na travniku, ob vodi, na pohodih in tudi v učilnici, ko zbiramo vtise o preživetem dnevu.

  • Pravljice kot življenjske resnice - Če o najbolj preprosti pravljici želimo ugotoviti, o čem pravzaprav govori, bomo zelo hitro naštevali vrednote in čustvena stanja, ki jih doživljamo: ljubezen, poštenje, dobrota, resnica, laž, izkoriščanje, veselje, smrt, prevara, ljubosumnost, zavist, bolezen itd. Otroci, ki so v svojem notranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zato zelo dobro razumejo sporočilo pravljic. To dokazujejo tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto pravljico. Pravljice se ne naveličajo niti v dobi odraščanja, ker odkrijejo v vsakem obdobju v njej sporočila, ki nagovarjajo njihove stiske, upe in najrazličnejša čustva.

  • Mitološka bitja kot varuhi narave so podlaga za ustvarjanje čarobnega vzdušja na taborih (še posebno pri predšolskih otrokih), saj škrate in vile predstavljamo kot dobrohotne varuhe narave, ki nimajo posluha za vsakogar, ki naravo uničuje, znajo pa nagraditi lep odnos do narave. V slovanski mitologiji so vile in škrati nadnaravna bitja z magičnimi sposobnostmi. Ljudje so nekoč verjeli, da prebivajo v gozdovih, v votlinah skalnih sten, na vrhovih gora, v bližini studencev, jezer in na bregovih rek.

  • Zdrav duh v zdravem telesu - in prav slednjega je pri mladih vsako generacijo manj. Zaradi načina življenja so otroci vse manj vzdržljivi, sposobni premagovanja naporov in vse bolj odvisni od tehničnih pripomočkov. Redna gibalna/športna dejavnost ima koristen učinek na človekov organizem, saj zavira vrsto zdravstvenih težav in bolezni. Poleg tega imata gibanje in telesna pripravljenost pomembno vlogo pri vzdrževanju in krepitvi duševnega zdravja ter pripomoreta k izboljšanju človekove telesne samopodobe in samovrednotenja. Na taborih se trudimo k čim bolj raznovrstnim telesnim aktivnostim - od jutranje telovadbe pa do klasičnih pohodov do določenega cilja, tematskih pohodov po naših gozdnih poteh in popoldanskih skupinskih iger na igrišču.