Site menu:

O škratih na naših taborih

V vseh letih naših taborov smo se velikokrat srečali z majhnimi, prisrčnimi bitji, za katere smo bili prepričani, da so palčki. Ta naša srečanja so bila bežna in kratka. Plahi, kot so, so se neprestano izmikali direktnemu srečanju in se pojavljali le kot tihe sence ob naši poti na kopanje ali pri našem raziskovanju narave.

Prav prijazno hudomušen škratek Škratica z otroki

Zavedali smo se njihove stalne prisotnosti in vsa ta leta obiskovali mesta, kjer smo jih začutili ter jim gradili bivališča. Potem pa nam je pod roke prišla "Velika knjiga o škratih: vsa resnica o izvoru, življenju in delovanju ljudstva pritlikavcev" avtorja Wil-a Huygen-a in v založbi Tehniške založbe Slovenije (ISBN 86-365-0270-5). Prav vse v tej knjigi nas je prepričalo, da skrivnostna bitja s katerimi se srečujemo, niso palčki temveč pravi, pravcati škratje. Knjiga jih prikazuje kot zaščitnike žive in nežive narave in take jih tudi mi sprejemamo čeprav vemo, da so njihovi nordijski sorodniki po naravi dosti bolj agresivni in fizično močnejši.

Skrivnost pa ostaja dejstvo, da smo škrate kar nekajkrat uspeli ujeti na fotografije narejene z digitalnim fotoaparatom - kljub temu, da jih v resnici nismo videli. Še vedno upamo, da se nam bodo le prikazali - ko bo naš odnos do narave tak, da se nam bodo brez strahu lahko približali in nam pomagali v odkrivanju njenih skrivnosti.

Kaj pa trditev, da je za vse napake na naših straneh kriv spletni škratek? To seveda ni res - škrati so ljubezniva bitja - za napake je pač kriv samo avtor teh strani. Le po njem, če bo to kaj pomagalo.

Vsa Srednja in Severna Evropa pozna ta mala bitja, ki jih ne gre zamenjevati s podobnimi kot so palčki (do 1,2m visokimi dobrodušnimi kovači ter kopači zlata in srebra), vilinci (lahkomiselnimi in norčavimi naravnimi duhovi), koboldi (zlobnimi, kradljivimi črnimi  možici), troli (neumnimi in grdimi sovražniki škratov) ter ostalimi duhovi. 

Škratek pri svoji hiški

Razlikujejo se glede na domovanje: gozdni, gorski, podzemski, hišni in vrtni. Nekaj pa je prav slavnih. Odrasel škrat tehta okoli 300 gramov, doseže višino kakih 15 cm in dočaka starost tudi do 500 let. Je sedemkrat močnejši od človeka in ima izrazito močno razvit vid, voh, sluh in tip, da ne omenjamo še "šestega čuta", ki mu omogoča sporazumevanje na velike daljave, napovedovanje vremena, orientacije. Lahko se naredi nevidnega, zato ga tudi ljudje v sedanjih časih izredno redko vidijo.

Škrati si uredijo domovanje v hiši pod drevesnimi koreninami s pastjo za dihurje, dnevnimi prostori, spalnico, zračniki, skladiščem in umetelno narejenim straniščem, kjer škrat preživi kar nekaj časa. Dneve ponavadi prespijo, ponoči pa njihovo domovanje oživi. Dela je veliko: od priprave kurjave, iskanja zdravilnih zelišč do opravljanje obrti (izdelava sveč, posode, stekla, pohištva, krojaštva,...) in skrbi za živalski svet (zdravljenje, nega).

Mladi škrati si pri starosti 100 let začnejo iskati nevesto. posebno so cenjene lepo popolnjene gospodične. Vsak zakonski par dobi naraščaj samo enkrat. Po dvanajstmesečni nosečnosti se rodita dvojčka - škratek in škratica. Tudi to je razlog, da število škratov stagnira in počasi celo upada.

Za razliko od palčkov škrati ne kopičijo podzemnih zakladov (zlata, srebra in dragih kamnov). Seveda vedo zanje, vendar jih naberejo le toliko, kolikor potrebujejo za trgovanje ali darila. Veliko več kot dragocenosti jim pomeni skladno življenje z naravo, njeno čuvanje in ohranjanje take, kot je zmeraj bila - čudovita.In ne se začuditi, če se boste v gozdu iznenada spotaknili in zakotalili po bregu. Škrat ne mara razgrajanja po gozdu in veseli bodite, da vam je samo podstavil nogo. Kak nevesten gozdar se je že znašel pod podrtim drevesom in kak divji lovec končal v prepadu pa nihče ne ve zakaj.
 

Škrat dedka Mraza

Enkrat je bil en škrat

Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat,
enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.

Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila.
Na rami nosil malhico, b'la polna je zlata.
Enkrat, ...

Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili.
Hudobneže preziral je, za njih ni imel oči.
Enkrat, ...

Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.
V pesmici tej živel bo, zato zapojmo vsi:
Enkrat, ...